company blog

Gitice – Besedila pesmi

GITICE – Eleonora in Leonhard

 

1. Deklica postane vila (Varaždin)

Besedilo: Ljudska, glasba: Gita

 

Tri su ftice goru preletele,

Vu toj gori drevca ne kamenca,

Samo jeden javorek zeleni.

Pod njim sedi děvojčica mlada,

 

Svilu prede na na zlato vretence.

E juj mi je žedja dodihala,

Išla ona hladne vode iskat,

Našla ona zdenca jograjenca.

 

Klekne ona, da če vodu piti,

Krikne, vikne junak iz planine:

Ne pij vode, rožica děvojka,

Ovog zdenca vile jogradile!

 

Ak su vile zdenca jogradile,

Něsu vile vodu jostvarile

Klekne ona, da će vodu piti,

Kad napila, postala je vila.

 

 

2. Grad se beli (Međimurje)

Ljudska

 

Grad se beli preko Balatina,

su-naj-naj, su-naj-naj, su-naj-naj, su-naj-naj,

pred grada se svilne ovce pasu.

 

Nje mi zvracha mlada djevojčica,

su-naj-naj, su-naj-naj, su-naj-naj, su-naj-naj,

nje mi zvrača, veselo popeva.

 

Imam bratca, imam i dragoga,

su-naj-naj, su-naj-naj, su-naj-naj, su-naj-naj,

ju mi sluša kral Matijaš z grada.

 

Ju mi sluša pa ju glasno pita,

su-naj-naj, su-naj-naj, su-naj-naj, su-naj-naj,

e kolko bi ti za koga dala.

 

Za bratca bi črne joči dala,

su-naj-naj, su-naj-naj, su-naj-naj, su-naj-naj,

Za dragoga vu črnu zemljicu.

 

 

3. Slana in nenadni sneg

Besedilo: Konrad I. Žovneški, prevedel: dr. Anton Janko, glasba: Gita

 

Slana in nenadni sneg

sta pobrala majsko cvetje,

gola gmajna sta in gozd.

Boljši čas vzcveti v obeh,

ko spet podari poletje

njima – meni ne – radost.

 

A morda mi podari jo

moja ljubljena Gospa,

sicer v žalost mi dehtijo

rožice in detelja.

 

Dana ji je vsa krepost

srečenosno čisti lepi,

ki me v večno skrb peha.

Da ne vem, kaj je prostost,

mrem pod srčnimi oklepi

zvest tlačan brez upanja.

 

Ko bi le mi dopustila

poljubiti ustnice

bi v življenje povrnila

mi zgubljeno upanje.

 

 

4. Lepa Vida (Cerovec)

Besedilo: Ljudska, glasba: Gita


Lepa Vida proso plela

Rano rano pred zorjami.

Kak od konca plela proso,

Stepeno je našla roso:

Da bi, bog daj, mojo bilo,

Kaj je nicoj tod hodilo!

 

K drugem konci je perplela,

Tam je najšla velko kačo,

Tam je najšla velko kačo,

Velko kačo zaglavačo.

Kača mela devet repov,

Vsakšni rep pa devet klučov.

Mimo vlegla gladka steza,

Po joj jaše mlad študentič:

Hala, hala, mlada Vida,

Vtergaj si ti drobno šibo,

Vtergaj si ti takšno šibo,

Ki za leto dni je zrasla.

 

Mlada vida vterga šibo,

ki za leto dni je zrasla,

ino s šiboj vujdre kačo,

velko kačo zaglavačo.

Kak je lehko jo vujdrila,

Z repa ključe joj je zbila,

 

Ino kača se slilila

No v kraliča spremenila:

Hala, hala, mlada Vida,

Kaj želila, si dobila:

Bila prosta si divica,

Zdaj pa svetla boš kraljica.

 

 

5. Vsi so venci vejli (Prekmurje)

Ljudska


Vsi so venci vejli, samo moj zeleni.
Al ga jes zalejvlen, s svojimi skuzami.
Či bi moja skuza, na kamen spadnola.
Kamen bi se razklau, na dvouje, na trouje.

 

 

6. Lepa Jana hoče vkaniti vse junake (Cerovec)

Besedilo: Ljudska, glasba: Gita


Lepa Jana se šetala

Gor nu doli kre Donaje.

Na Donajo si gledala,

Sama sebe zagledala.:

 

Oje joje, no prejoje,

To sam deno jako lepa!

Vse junake bom vkanila,

Vse junake bom vmorila.

 

No še Turka harambaša,

Ki med vojskoj konja jaše,

Ki med vojskoj konja jaše,

No se svetloj sabloj paše.

 

 

7. Dej mi bože (Međimurje)

Besedilo: Ljudska, glasba: Gita

Dej mi, bože, joči sokolove,
i šče k tomu perje labudovo.

 

Kaj preletel čez široko morje
i poljubil drago srce moje.

 

Vu meni je srčcece zdrhtalo,
kada se je od tebe gibalo.

 

Ti si meni v po sredini srdca,
kak v črljeni jabuki koščica.

 

 

8. Zrelo je žito (Prekmurje)

Ljudska


Zrelo je žito, je žuta slama.

Žalostna dekle, kaj nemaš lüboga.

Le sedi le sedi, Lastvika ti,

Nasloni se, lüba, na moj pleča ti.

 

Zrelo je žito., je žuta slama,

Zrelo je zelče, je žuto lišče.

Zrela je pšenica, žuta je slama,

zrela je pšenica, žuta je slama.

 

 

9. Devojka s tremi sinovi (Prekmurje)

Besedilo: Ljudska, glasba: Gita


Teče, teče bistra voda,

Nje je ime Möra,

Na njoj plava šajka ladja,

Srebrom okovana.

 

Vu njej sidi devojčica

Tenka pa visika.

Bregom jaše mlad’ katana,

Pa srčno se smeje:

Pomoz bože, devojčica,

Bog daj moja bila!

Da bi znala, da bi znala,

Da bi tvoja bila,

Z mlekom bi se izmivala,

Kaj bi lepša bila;

Šikom bi se opasala,

Kaj bi tenša bila;

Na prste bi postajala,

Kaj bi vekša bila.

 

Nesam ti ja mlad katana,

Devojčica mlada,

Tri sam sinke porodila,

Ešče tri bi rada:

 

Eden mi je vu Eseki,

Z belim perom piše;

Drügi mi je v Carigradi,

Cari blago spravlja;

Tretji mi je v Büdini,

On z Büdinov lada.

 

 

10. Kam z Maro, K soncu ali k mesecu? (Poljane na Kolpi)

Besedilo: Ljudska, glasba: Gita


Oj jabuka zelenika,

Na nji sedi sivi sokol,

Kteri gleda v ravno polje,

Gde mi junak konja kuje,

Devojka mu čavle daje.

 

Ukradla mu podkovčico,

Nesla jo kovačicu:

Oj, kovače, moj kovače,

Skuj ti mene drobne kluče,

Drobne kluče devetere,

Devetere, desetere,

 

Da otvorim devet gradov,

I deseto svitlo kambro.

Nutri imam devet bratov

I deseto milo sestro.

Bratci mi se spomenjajo,

Komu čejo sestro udati:

 

Ali k suncu al k mescu?

Bolje k suncu nego k mescu:

Mesac mi se spremlajuje,

Spremlejuje, sprestaruje;

Sunce mi je vavek mlado,

Vavek mlado, Bogu drago.