company blog

Zakladi gradu Rihemberk 1

SKRITI PREDMET: OKOV

 

Predstavitev predmeta: Zaklepni okov skrinje, ročno kovan, po najdbi iz 1524, Dunaj.

*

Okov skrinje

*

Uporabnost predmeta v zgodovini: Različni železni okovi so služili za:

  1. Spajanje različnih delov pohištva (omar, skrinj…), knjig, oklepov, skratka za povezovanje sklepov vseh vrst. Omogočali so premičnost, torej odpiranje in zapiranje spojenih delov.
  2. Zaklepanje pohištva (omar skrinj), s povezovanjem dveh delov in uporabo ključavnice. Tak je tudi naš okov. Zgornji del okova so z žeblji pribili na pokrov, spodnji del pa poveznili navzdol, čez rob pokrova skrinje. Na navpični stranici so ga poveznili čez pribito železno uho, skozi katerega so skrinjo zaklenili s ključavnico.

 

Povezava z življenjem na gradu Rihemberk (za bolj radovedne):

Na podlagi najdb širšega območja lahko sklepamo, da so podobni okovi zaklepali tudi skrinje, ki so jih uporabljali na gradu Rihemberk. Originalni del okova, po katerem je narejen naš okov, je bil skovan v času, ko se je za grad začelo novo obdobje, obdobje družine Lanthieri. Po letu 1375 grad zaradi izumrtja moške linije potomcev gospodov Rihemberških prevzamejo goriški grofi, ki ga dajejo v zastavo plemenitim oskrbnikom do svojega izumrtja, po katerem se za goriško posest vname vojna med Beneško republiko in Habsburžani. Kratkotrajno prevlado Beneške Republike, leta 1508, že naslednje leto spodbije cesar Maksimiljan Habsburški. S premirjem leta 1516 grad Rihemberk zopet pripada habsburškim dednim deželam. Med leti 1528 in 1529 grad Rihemberk s pripadajočimi posestvi in sodnimi pravicami Habsburžani podelijo v zastavo trgovski plemiški rodbini Lanthieri.

Družina podjetnih trgovcev je, poleg nadzora izvoza blaga preko slovenskih ozemelj v osrednjo Italijo, bogatela tudi s posojanjem denarja habsburškemu vladarju. V zameno za posojila je v zastavo in kasneje v odkup pridobila tudi grad Rihemberk. V 16. stoletju kot pomembni zemljiški gospodje in razsodniki prejmejo plemiški naziv in se uvrstijo med plemstvo Goriške grofije. Z uspešnim gospodarjenjem kmalu postanejo ena najpremožnejših in najvplivnejših rodbin avstrijskega primorja.

Vsaj od 16. stoletja so gospodje gradu Rihemberk upravljali tudi z mitnico na trgovski poti med Vipavsko dolino in Krasom, ter z mitnino večali denarni prihodek gospostva.

V 16. stoletju so denar v zlatu in srebru plemiči hranili v močno okovanih denarnih skrinjah, ki so pogosto imele tudi skrivne patente odklepanja.

 

STAVBA, V KATERI SE PREDMET NAHAJA: VHODNI OKROGLI STOLP

Grad Rihemberk se ponaša z eno izmed mogočnejših vhodnih stavb pri nas.

Vhodna stavba gradu Rihemberk je sestavljena iz dveh zgradb: Okroglega vhodnega stolpa in kvadratne vhodne stavbe ob njem. Prvotni vhodni objekt je bil na mestu današnjega zgrajen že v 14. stoletju, domnevno zgrajen kot prva dodatna utrditev novega zunanjega obrambnega obzidja. Okrogli vhodni stolp je bil na njegovem mestu zgrajen kmalu po letu 1500. Pravokotna zgradba, skozi katero danes vodijo vrata, ki varujejo grajsko poslopje, je bila stolpu dodana in skupaj z njim nadgrajena v 17. stoletju.

Do leta 1944 je v vhodnem stolpu živel grajski oskrbnik.

Danes je klet vhodnega okroglega stolpa eno izmed glavnih kotišč netopirjev.