company blog

Zakladi gradu Rihemberk 2

SKRITI PREDMET: ŽELEZNA KONICA PUŠČICE

Predstavitev predmeta: Železna konica puščice, ročno kovana replika najdb iz 9. – 14. stoletja, Evropa.

*

9 - 13. stol. Donava

*

Uporabnost predmeta v zgodovini:

Pred pojavom strelnega orožja v 15. stoletju je bil lok s puščicami najbolj razširjeno orožje za boj na daljavo. Lesene palice puščic so bile opremljene z različnimi vrstami železnih konic, glede na namen uporabe. Pred vami je konica, ki se je v času srednjega veka na splošno uporabljala za boj. Glede na ostrino je namenjena hitremu prebijanju na daljavo. Razširitev glave je sicer zmanjšala moč prebojnosti, ki bi bila potrebna za prebijanje oklepov, vendar pa je širina listov sovražniku povzročila širšo rano, kot bi jo ozka glava oklepe prebijajoče konice.

 

Povezava z življenjem na gradu Rihemberk (za bolj radovedne):

Zunanje visoko obrambno obzidje srednjeveškega gradu Rihemberk je bilo zgrajeno za varovanje grajskih stavb v njegovi notranjosti pred napadalci. Višje, kot je bilo grajsko obzidje, manj možnosti je imel napadalec, da ga je lahko neopazno preplezal, oziroma, da je z napadalnim orožjem zadel ciljno točko v gradu. Višina zunanjega obzidja je zvečala strelno razdaljo med lokom in ciljem in pred zadetkom ščitila vojščake, ki so stali na notranji strani obzidja in branili grad (obzidja, ki so bila visoko nad grajskimi tlemi, so imela na notranji strani lesene pohodne mostovže za vojščake). Pravokotni zobčasti obrambni nadzidki in cine so nudile vojščakom zaščito, med njimi pa je bilo dovolj prostora za pokončno napenjanje lokov. S 15. stoletjem, ob pojavu strelnega orožja, se v obzidju pojavijo manjše strelne line, ki strelcem pod obzidjem zmanjšajo možnost zadetka s kroglo, braniteljem pa dajo ravno pravšnji prostor za cev strelnega orožja in pogled nad njo v dolino.

 

STAVBA V KATERI SE PREDMET NAHAJA: SEVEROVZHODNO ZUNANJE OBRAMBNO OBZIDJE

Okoli prvotne srednjeveške peterokrake grajske utrdbe s pravokotnim vhodnim stolpom so zgradili zunanje obzidje najverjetneje že gospodje Rihemberški, v 14. stoletju. Imelo je zalomljen več kotni tloris. Na vrhu je bilo nadzidano s pravokotnimi zobčastimi obrambnimi nadzidki, ki so bili kasneje povišani in opremljeni s strelnimi linami. Ob izgradnji še ni bilo opremljeno s stolpiči. Na območju današnjega vhodnega poslopja je stal srednjeveški zaporni zid. V kasnejših stoletjih je bilo zunanje grajsko obzidje večkrat prezidano, zato njegov prvotni potek na nekaterih mestih ostaja nejasen.

Z izgradnjo zunanjega obrambnega obzidja se je funkcija glavnega grajskega vhodnega stolpa premaknila iz kvadratnega stolpa ob severnem palaciju v predel današnjega vhodnega objekta z okroglim stolpom, ki je to funkcijo obdržal do današnjih dni.