company blog

Zakladi gradu Rihemberk 6

SKRITI PREDMET: JEŽEVKA

 

Predstavitev predmeta: Steklena čaša ježevka, pihana po vzoru čaš iz 13. do 15. stoletja, Italija.

*

Jezevka, pokrajinski muzej Celje

 

*

Uporabnost predmeta v zgodovini:

Steklena čaša ježevka je primerek prestižnega namiznega posodja za pitje, ki se je uporabljala od 13. stoletja naprej. Pihano stekleno posodje je bilo v času srednjega veka zaradi maloštevilnih steklarskih delavnic sorazmerno redko in drago. Najverjetneje je bilo izdelano s pihanjem v kalup. Privoščili so si ga samo bogatejši. Prav zaradi tega je postalo statusni simbol višjih slojev. Med primerki srednjeveškega pihanega namiznega posodja izstopajo zanimive zgodnejše ježevke okrašene z majhnimi steklenimi izrastki. V 14., 15. in 16. stoletju dobijo čaše večje in bolj sploščene izrastke, s katerimi spominjajo na kocen zeljnate glave, zato se imenujejo koceni.

 

Povezava z življenjem na gradu Rihemberk (za bolj radovedne):

Grad Rihemberk so zgradili Rihemberški gospodje po prihodu na ozemlje Goriške grofije leta 1230.

Prihod Rihemberžanov je zaznamovan z zanimivim pojavom menjave ministerialov, pri katerem je škof Henrik iz Brixna prepustil goriškemu grofu Majnhardu otroke svojega ministeriala Folkerja in v zameno dobil otroke Markvarda z Bleda. Rihemberški so tako postali ministerialni vitezi goriških grofov. V času naslednjih petih generacij (od Ulrika I. do Ulrika V. Rihemberškega) se zaradi svojih vojaških in upravnih sposobnosti uveljavijo med takratnim plemstvom in postanejo najvplivnejši ministeriali Goriške grofije.

Gospodje Rihemberški in tudi kasnejši plemiški upravniki in lastniki gradu so za pitje uporabljali tudi namizno steklo, kot so ježevke. Vipavska dolina je bila že v srednjem veku poznana po najboljšem vinu.

 

STAVBA, V KATERI SE PREDMET NAHAJA: SEVERNI PALACIJ

Prvotni srednjeveški višinski grad Rihemberk je v letu 1230 že obsegal peterokrako romansko obzidje in severni palacij. Takratni severni palacij je obsegal zahodni del današnjega tlorisa severnega stanovanjskega trakta. Severno stena stavbe je bila del obrambnega obzidja. V njem si je prvi rihemberški lastnik, gospod Ulrik I. Rihemberški uredil prostore zase in za svojo družino. Sprva, ko grad še ni imel drugih stavb, so v prostorih severnega palacija najverjetneje živeli tudi služabniki. Kasneje je bil severnemu palaciju dodan tudi vzhodni del trakta, ki ga, v malo drugačni podobi, lahko vidimo še danes.

V prvem nadstropju palacija je bila vsaj od 17. stoletja slavnostna dvorana z lesenim stropom z baročnimi štukaturami in stenskimi slikami s prizori iz mitologije. Pred drugo svetovno vojno je bila v pritličju severnega trakta grajska jedilnica, ki je bila povezana s kuhinjo nad vhodno vežo.

Srednjeveški grad Rihemberk je stal na strmem skalnatem pobočju. Dvorišče gradu je strmo padalo od juga proti severnemu palaciju. V 17. stoletju, ko so gospodje Lanthieriji dvorišče izravnali z nasutjem, je pritličje severnega trakta dobilo funkcijo kleti.

V kleti severnega palacija je danes drugo izmed pomembnejših kotišč in prebivališč desetih vrst visoko ogroženih vrst netopirjev.